Mala Mojstrovka je razgledna gora nad Vršičem in je zaradi relativno visoke višine izhodišča ena najbolj obiskanih gora v Julijskih alpah. Nanjo vodita dve označeni poti – južna pot, ki je lažja poteka po južni strani gore, Hanzova pot pa je zelo zahtevna pot. Zgrajena je bila že davnega leta 1928, a je zelo dobro vzdrževana in je ena najlepših zavarovanih poti v Julijskih alpah. Po težavnosti jo lahko primerjamo s Kopiščarjevo potjo na Prisojnik ali zavarovano potjo na Stol. Ni sicer tako izpostavljena, kot pot čez Plemenice na Triglav, vseeno pa je lepo speljana po policah in ponuja obilo užitkov pri plezanju in razgledov.
(Razmeroma) zgodnje jutro na Vršiču. Smerokazi na vrhu prelaza. Sam se odpravim po poti, ki vodi proti Slemenovi špici in Hanzovi poti na Malo Mojstrovko. Ciklame ob poti. Pogled na Prisojnik (oz. Prisank). Dlakavi sleč (Rhododendron hirsutum) ob poti. Po prečenju krajšega melišča … … pridem do zadnjega dela poti … … pred razpotjem za Slemenovo špico in Hanzovo pot. Pot vodi po meliščih pod severno steno Male Mojstrovke. Smerokaz na kamnu ob poti. Do začetka Hanzove poti je le še nekaj (deset) korakov.
Pred vstopom v steno se je potrebno primerno opremiti, zato sem si nadel čelado, plezalni pas in samovarovalni komplet. Malo sem se tudi okrepčal in naredil nekaj požirkov, nato pa sem se odpravil naprej. Kljub temu, da sem Malo Mojstrovko obiskal sredi tedna, je bila na poti gneča.
Zavarovani del poti se začne s klini, … … ki sem jim kmalu pridružijo jeklenice. (Skoraj) navpični vzpon po skobah. Pogled nazaj. Pot je speljana po severni steni Male Mojstrovke in je večji del v senci. Še en navpični vzpon. Prečenje proti vzhodu po policah. Pogled proti Planici in Ratečam. Še eno prečenje po policah. Pot se obrne proti zahodu … … in je lepo speljana po policah. Zavarovanemu dela poti sledi nekaj plezanja … … in kmalu pridemo iz stene. Pogled nazaj na pot. Pod nami je Šitna glava, pred nami Prisojnik, za katerim se v ozadju dviga Triglav. (Skoraj) na sredini je najvišja Škrlatica, levo od nje so Rokavi, čisto levo pa Martuljške gore. Pogled na vrh Male Mojstrovke. Pogled na Mangart in Jalovec. Do vrha je treba še malo poplezati. Čeprav od daleč zgleda, kot da ni poti, plezanje ni težko. Pogled nazaj. Pod nami je Slemenova špica, dolina Tamar in Planica v ozadju. Malo pod vrhom. Pogled z vrha na Veliko Mojstrovko, za katero je Jalovec in na Mangart. Vrh Male Mojstrovke.
Po krajšem počitku na vrhu sem se po južni poti odpravil nazaj proti Vršiču. Po južni poti se je mnogo pohodnikov (in tudi turistov) vzpenjalo proti Mali Mojstrovki. Mnogi med njimi žal tudi slabo obuti in opremljeni.
Na vrhu je bilo kar nekaj ljudi. Sestop po južni poti poteka po grušču, zato je potrebno biti previden. Po nasvetu planinca z vrha sem namesto po poti raje sestopal po grebenu. Pot poteka po skalah in je skoraj brez kamenja, zato je sestop varnejši in hitrejši. Pogled z grebena proti Vršiču. Pogled nazaj proti vrhu. Še zadnji del grebena. Zoisove zvončice. Pogled nazaj proti Mali in Veliko Mojstrovki. Južna pot proti Vršiču. V ozadju Trenta. Pot kmalu preide skozi rušje in se spusti … … do prelaza Vratca. Pogled proti meliščem pod Mojstrovko. Prvi del je zavarovan z jeklenicami. Trebušaste zvončice ob jeklenicah. Koncu zavarovane poti sledi prečenje melišča. Ko se melišče konča, sledi še krajši del spusta skozi rušje in gozd. Gneča na Vršiču ob prihodu nazaj.
Na Mali Mojstrovki sem bil prvič in se v živo prepričal, da je Hanzova pot nanjo res ena najlepših poti v naših gorah.
En komentar Dodaj komentar