Matkov škaf je naravna znamenitost v Matkovem kotu. Več o tej naravni znamenitosti si lahko preberete tukaj. Po letošnji s snegom obilni zimi je še posebej lep in na spletu je že ogromno slik in filmčkov letošnjega škafa. Ker si Matkovega škafa še nikoli nisem ogledal, sva se s prijateljem vodnikom iz našega društva odpravila pogledat, kako to izgleda v resnici.
Avto sva parkirala na prvem desnem ovinku nad elektrarno …. 
… in se po cesti odpravila proti dolini. 
Kmalu sva prišla do … 
… suhe struge potoka Jezera. 
Odpravila sva se kar po strugi navzgor. Pot je označena z možici. 
Pogled nazaj. 
Kmalu sva prišla do snega. 
Po snegu sva nadaljevala pot proti škafu. 
Luknja pod snegom, na vrhu pa ogromno drobirja… 
Pogled nazaj. 
Vzpon po senci je bil prijeten, Sneg je bil pomrznjen in potrebna je bila zimska oprema. 
Še malo pa bova pri škafu. 
Tik pred škafom. 
Pogled v škaf. Dan pred najinim “obiskom” je bil globok (ali visok) 16m. 
Pogled na škaf je res nekaj posebnega in kar ne naveličaš se občudovanja te naravne znamenitosti. 
Naslednjič vzamem opremo in vrv in se spustim do dna… 
Vpisna skrinjica in kažipot za Mrzlo goro pri škafu. 
Pogled proti dolini od škafa. V ozadju Olševa. 
Sestopala sva previdno, saj je na pomrznjenem snegu vse polno kamenja. 
Pogled nazaj proti škafu, 
Macesen se je spustil v dolino. 
Sestop je bil mogoč tudi po “toboganu”. 
Še malo pa bova na koncu snežišča. 
Pogled nazaj proti škafu. 
Pot v dolino sva nadaljevala po potki… 
Pogled proti snežišču pod nama. 
Pot poteka najprej po odprtem terenu… 
… kmalu pa prideva v gozd. 
Pri prečenju snežišča občudujeva naravni most iz snega. Debelina mostu je cca 2m, dolina pa je vsaj 8m pod nama. Ogromno snega… 
Luknja v snegu ob od sonca razgreti skali. 
Pogled na snežišče in slap nad njim. 
Prečila sva še nekaj potočkov. 
Pogled nazaj proti škafu. 
Oznaka za škaf ob poti. 
Suha struga. 
Pogled proti škafu. 
Oznaka za škaf je slabo vidna, ker jo zakrivajo veje. 
Pot preči strugo … 
… in se nadaljuje po cesti.
Po cesti sva nadaljevala pot nazaj do avta.
Za ogled škafa sva si izbrala res lep dan in se naužila lepot v Matkovem kotu. Ker sva se vzpenjala po strugi (glede na to, kako je shojena pot nisva bila edina) sva več kot polovico časa hodila po snegu. Cepin, dereze in čelada so prišle še kako prav, čeprav bi se mogoče dalo tudi brez opreme. A varnost je le na prvem mestu…
Kot sem že pri sliki škafa napisal, bo naslednjič, ko bo škaf tako lep in globok treba malo povaditi vrvno tehniko in se spustiti do dna.
Gojzar, pisker pa pečica, picikl... 
Lepo in izčrpno poročilo, kot ponavadi. Hvala!
Všeč mi jeLiked by 2 people