Po dežju in snegu v dolini sem šel na Peco preverit koliko snega je zapadlo v zadnjem tednu, odkar sem bil zadnjič na najvišji koroški gori. Prejšnjo nedeljo sem se zaradi goste megle in močnega vetra malo pod vrhom obrnil. Mogoče sem tudi zato za prvi pohod v novem letu namesto (običajne) Uršlje gore raje izbral Peco. Zjutraj sem preveril spletne kamere in vremensko napoved, nato pa sem se sredi dopoldneva zapeljal do planote Mitnek, kjer sem začel s hojo.

Pozimi sem bil na Peci že dostikrat, a toliko snega kot tokrat ni bilo že dolgo. Hoja je bila zaradi obilo nepredelanega snega malo težja, saj se je ponekod ugrezalo do kolen (ponekod pa še bolj) na posameznih odsekih pa se je “mlelo” pod nogami. A lepota bele snežne idile je ohtehtala ves vloženi trud. Veter je s suhim snegom na gori ustvaril prave umetnine in pravi užitek jih je bilo opazovati ob vzponu in sestopu. Krasen dan na naši najvišji gori, če ne bi bilo mrzlega vetra na vrhu, bi bilo pa popolno.

Upajmo, da nam bodo (nerazumne) omejitve zaradi pandeminje v nadaljevanju zime prihranjene in bomo lahko doživeli še dosti tako lepih zimskih dni v naših prelepih gorah.