Po dobrih dveh dneh (bolj ali manj) močnega deževja, sem se po kosilu odpravil na meni ljubo goro. Imel sem občutek, da se bo vreme toliko popravilo, da bom lahko z Ivarčkega po suhem prišel na goro in nazaj. Res je bilo tako, čeprav so se oblaki in sonce menjavali, kot se za pravi april spodobi. Kakšne plohe ali nevihte pa ni bilo. Na poti nazaj me je dobilo nekaj kapljic dežja. Resneje pa je začelo deževati, ko sem se že vozil proti domu.