Vsako leto v februarju PD Mežica organizira Zimski pohod na Peco. Letošnji je bil že 31. po vrsti. Vremenska napoved za soboto je bila odlična, zato se je na pohod odpravilo veliko pohodnikov iz vse Slovenije, ki so res lahko uživali v zimski idili na gori. Le na vrhu je bila rahla sapica, drugače pa so bile razmere odlične, razgledi pa prekrasni.

S kolegom sva se zapeljala do Podpece in malo nad kmetijo Miheu začela s hojo.

Na ta pohod pride ogromno vodniških kolegov in znancev, s katerimi se lahko ob srečanju (na poti ali v koči) pozdraviš in rečeš kakšno besedo, zato je ob vse hitrejšem tempu življenju tudi s tega vidika ta pohod eden tistih, ki jih iz svojega letnega plana ni za prečrtati. Ob tako lepem vremenu pa je vzpon na Peco pravi užitek. Narava nas je na ta dan z lepim vremenom in krasnimi razgledi nagradila za ves naš trud.

Čeprav je Peca eden najlažje dostopnih dvatisočakov pri nas, je treba pri vzponu pozimi upoštevati, da je nevarnosti mnogo več kot poleti. Pomembna je oprema in znanje uporabe le-te. Kadar gre za organiziran pohod, kot je tale na Peco, kjer za varnost poleg vodnikov poskrbijo tudi gorski reševalci, se lahko v primeru težav obrnemo na njih, kadar pa gremo v gore sami, moramo dobro preveriti razmere in se na pohod dobro pripraviti. Na poti se lahko zanesemo samo nase, saj je v zimskem času mnogo planinskih koč zaprtih, najbolj pomembno pa je, da si izberemo cilje, ki smo jih z našo opremo in kondicijo sposobni premagati.