Ponavadi so moje sobote (sploh tiste z lepim vremenom) rezervirane za hribe in gore. Tokrat pa je bilo malo drugače. Planinsko društvo vsako leto za člane upravnega odbora, vodnike, markaciste (in ostale aktivne člane) organizira izlet. Vsako leto se podamo na drug konec Slovenije ali pa tudi čez mejo. Tako je bilo tudi tokrat. Lep jesenski dan smo izkoristili za spoznavanje avstrijske Koroške.
Po vožnji po Pliberškem polju nas je spremljala megla.
Kmalu pa smo se dvignili nad meglo…
…in pozdravilo nas je sonce.
Djekše, ki so najsevernejša vas koroških Slovencev, so nam postregle s krasnimi razgledi na Peco…
…in Kamniško Savinjske alpe.
V krasnem vremenu smo se sprehodili…
…do cerkve Sv. Martina…
…in si ogledali pokopališče in zunanjost cerkve.
V okolici cerkve je nova meteorološka postaja z raznimi instrumenti.
Po uživanju v lepih razgledih…
…in priboljšku, ki nam ga je (kot vedno) pripravila slaščičarna Polanšek,…
…smo se mimo gradu Ostrovica (Hochosterwitz) zapeljali…
…do vojvodskega prestola na…
…Gosposvetskem polju.
Pot smo nadaljevali do bližnje cerkve Gospe Svete.
Ogledali smo si njeno zunanjost…
…z zanimivo sončno…
…in analogno uro.
Na vhodu v bližnje dvorišče mi je pozornost pritegnila zanimiva tabla z napisom.
Po ogledu zunanjosti, smo se odpravili še v lepo…
…okrašeno notranjost cerkve in si jo ogledali.
Mimo Vrbskega jezera smo se nato…
…zapeljali do Jedvovce (Pyramidenkogel)…
…in se povzpeli na razgledni stolp.
Do vrha se lahko vzpnemo po stopnicah, ki jih je kar 441, ali z dvigalom.
Nekateri smo šli peš in že ob poti uživali v razgledih na Vrbsko jezero in na bližnje in daljne gore.
Že na 70 metrih višine…
…je pogled proti parkirišču osupljiv.
Na vrhu razglednega stolpa pa lahko uživamo v razgledih na gore,…
… Vrbsko jezero in doline pod sabo.
Triglav je bil kot na dlani.
Čas pa nas je priganjal in kmalu smo morali nazaj na trdna tla.
Še en pogled na stolp od spodaj…
…in že smo šli naprej proti Vrbskemu jezeru.
Maria Wörth in cerkvica na nekdanjem otoku, ki je zdaj povezan s celino. Z Vrbskega jezera smo se odpravili na kosilo, ki so nam ga pripravili v Gostišču Ogriz v Bilčovsu.
Po kosilu je sledila še vožnja mimo Borovelj do Sel.
Na Selah, ki so najjužnejša vas s koroškimi Slovenci, smo si ogledali…
…cerkev in…
…pokopališče s (skoraj) samimi slovenskimi napisi na nagrobnikih.
Pred koncem našega zanimivega spoznavanja avstrijske Koroške smo se še posladkali, nato pa se skozi Rož in Podjuno vrnili domov.