Že četrto sezono se v zimskem času (vsako drugo soboto) železarska pot z Ivarčkega proti Uršlji gori spremeni v poligon dokazovanja samemu sebi in tekmovanja s podobno mislečimi. Nekateri jo na goro uberejo urno, drugi počasneje, (skoraj) vsem pa je skupno druženje v koči in na vrhu. Tokratni skok je bil še prav poseben. Živo srebro se je zjutraj ustavilo pri minus 20 stopinjah v dolini in minus 25 na gori. Pa nas to ni motilo preveč, tudi občutek na vrhu ni bil tak, kot ga prikazuje slika termometra. Očitno smo še vajeni mraza.